Nušine pesniške slike
Zagotovo eden najlepših večerov v življenju Nuše llovar iz Žalca se je zgodil pred dnevi v Savinovi hiši, kjer je stevilnim ljubiteljem poezije predstavila svojo novo pešnisko zbirko z naslovom Slike v mislih. Izid zbirke je velik uspeh za vsakega pesniha, za 34-letno Nušo pa je še toliko večji, saj jo že od rojstva omejuje cerebral-na paraliza. Kot že velikokrat doslej je še enkrat dokazala, da je z močno voljo mogoče dosei sLoraj vsak cilj. | |||
Zaradi bolezi je svoje otroštvo in zgodnjo mladost preživljala v specializiranih zavodih. Vikendi doma so ji bili zato še posebej dragoceni, njeno ustvarjalno življenje pa se je pravzaprav pričelo, ko se je za stalno vrnila domov. Prvo veliko željo, ki je dolgo nikomur ni zaupala, si je z izidom romana Strah pred samoto izpolnila za 30. rojstni dan. Leta 2001 je izšla njena prva pesniška zbirka Klovnom življenja. Pred dvema letoma se je včlanila v celjsko literarno društvo, zmagala pa je že tudi na literarnem natečaju revije Mentor. Nuša se lahko pohvali še z drugimi zmagami. Prav gotovo je najpomembnejša tista, ki jo je na ustavnem sodišcu izbojevala za vse invalide, ki niso težko duševno prizadeti, pa do takrat niso imeli volilne pravice. Seveda je ob tem treba dodati, da ji je družina v veliko podporo, zlasti mama Anica. | |||
Pesniško zbirko Slike v mislih je uredil profesor hrvaškega in latinskega jezika Marko Landeka iz Vinkovcev. Z Nušo se je spoznal pred tremi leti s pomocjo Lidije Koceli, medmrežje pa je omogočilo nadaljnje sodelovanje. Ob predstavitvi pesniške zbirke je Marko Landeka povedal, da tudi za Nušina dela velja, da je vsako naslednje boljše od prejšnjega. Predvsem pa ga je pri njej presenetila tematska pestrost pesmi. | |||
Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo ZKŠT Žalec, je v spremni besedi k pesniški zbirki med drugim zapisala: ”Pesmi Nuše Ilovar so izraz resnice in najglobljega hrepenenja človeka, individuuma, ki se premalo zaveda svoje lastne enkratnosti. Zunanji svet doživlja na zelo omejen način, saj biva v telesu, ki ne dopušča svobode gibanja in govora, a se je ta dotika in grobo posega v njeno mehko sredico. Skozi poezijo skuša izraziti in izpolnjevati potrebe, za katere je v veliki meri prikrajšana. Skozi poezijo se kaže močna percepcija sveta, ki jo obkroža in izpolnjuje; izrazita vizualizacija vsega doživetega in z njo pretvarjanje doživetega v emocionalne pesniške slike, ki se bralca enostavno morajo dotakniti.” Strokovno pomoč pri nastajanju pesmi je nudil Branko Molek, oblikovanje naslovnice in ilustracije pa je prispeval Božidar Zavšek Dare. Zbirka je izšla v samozaložbi, ob pomoči Občine Žalec in Zavoda za kulturo,šsport in turizem Žalec. Nušine pesniške slike so na prvi predstavitvi pesniške zbirke brali Neja Petek, Katra Petriček in Jasa Koceli. Nuša je bila nad njihovo interpretacijo navdušena, prav tako nad velikim številom obiskovalcev tega literarnega večera. Vsem se je zahvalila s pomočjo svoje mame Anice. In nihče ni dvomil, da se bo kmalu lahko udeležil podobnega literarnega večera. Pa še tisto, kar skuša Nuša dopovedati vsem 1judem: ”Ni res, da ne morem komunicirati s svetom. Samo drugace se sporazumevam!”. |
|||
K.R - Utrip, oktober 2004 | |||
Nazaj |